Blago z dvojno rabo
Blago z dvojno rabo predstavlja blago, programsko opremo in tehnologijo z dvojno rabo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene, vključuje pa tudi vse blago, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli uporabo pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Blago z dvojno rabo je civilno blago in praviloma namenjeno v namene civilne uporabe, zaradi svojih lastnosti ali tehničnih karakteristik pa se lahko uporabi tudi v vojaške namene.
Nekaj primerov blaga z dvojno rabo: obdelovani stroji, ventili, gravimetri, posebne zlitine, nekatere kemikalije, zaščitna in opozorilna oprema, laserji, tekočine in maziva, nekateri ležaji, elektronske komponente in posebej zanje izdelane komponente, programska oprema itd.
- Prenovljen seznam blaga z dvojno rabo z delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2022/1
Pravne podlage
- Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojo rabo (ZNIBDR)
- Uredba o načinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojo rabo
- Uredba (EU) 2021/821 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (prenovitev)
- Skupni ukrep Sveta za nadzor tehnične pomoči v zvezi z nekaterimi vrstami vojaške uporabe št. 2000/401/SZVP (UL l. EU, št. 159 z dne 30. 6. 2000)
Vse informacije o zakonodaji, ki vzpostavlja režim nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo, seznam blaga z dvojno rabo in informacije o postopku pridobivanja izvoznega dovoljenja so na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in trgovino.
Preberite še:
Poleg splošnega izvoznega dovoljenja Unije se lahko pri ministrstvu zaprosi tudi za individualno izvozno dovoljenje, ki pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za enega končnega uporabnika ali prejemnika v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst blaga z dvojno rabo. Posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč za blago z dvojno rabo, v primeru nameravane dejavnosti lahko zaprosijo za individualno dovoljenje. Izvozniki pa lahko pod posebnimi pogoji in ob izpolnjevanju skladnosti s sistemom nadzora zaprosijo tudi za globalno dovoljenje. Na podlagi uporabe katerega koli dovoljenja za blago z dvojno rabo je treba poročati po delno ali dokončno opravljenem poslu. Podrobnejše informacije in obrazci za izdajo dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo so na spletni strani MGRT.
Mednarodno uvozno potrdilo potrjuje, da se je uvoznik zavezal, da bo navedeno blago uvozil v Republiko Slovenijo oziroma da ga ne bo preusmeril ali ponovno izvozil drugam brez dovoljenja pristojnega organa Republike Slovenije. Podrobnejše informacije in obrazci za izdajo uvoznega potrdila za blago z dvojno rabo so na spletni strani MGRT.
Kadar po uvozu blaga z dvojno rabo država, ki je izdala dovoljenje za izvoz, zahteva potrdilo o tem, da je bilo blago dostavljeno končnemu uporabniku v Sloveniji, lahko ministrstvo uvozniku na podlagi vloge izda tako potrdilo na podlagi potrdilne preveritve carinskih organov. Podrobnejše informacije in zahtevek za izdajo potrdila o dostavi blaga z dvojno rabo so na spletni strani MGRT.
Republika Slovenija uvede ali izvaja omejevalne ukrepe (sankcije) v skladu s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru Organizacije združenih narodov, Evropske unije ali druge mednarodne organizacije, z namenom vzpostavitve ali ohranitve mednarodnega miru in varnosti, zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoja oziroma utrjevanja demokracije in pravne države ter drugih z mednarodnim pravom skladnih ciljev. Nekaj omejevalnih ukrepov se nanaša tudi na blago z dvojno rabo v širšem smislu definicije glede na njegovo uporabo in veljajo za namembne države Iran, Severna Koreja, Sirija, Rusija, Belorusija.
Zemljevid (EU Sanctions Map) vsebuje informacije o omejevalnih ukrepih, ki jih je sprejela Evropska unija - bodisi za prenos ukrepov, ki jih je uvedel Varnostni svet Združenih narodov, bodisi samostojno. Zemljevid ne vsebuje informacij o omejevalnih ukrepih držav članic EU ali drugih omejevalnih ukrepih, ki jih uvedejo tretje države.
